Jožica Baša, direktorica
Spoštovani!
Pisalo se je leto 2009, ko smo v tem prelepem, z gozdovi in neokrnjeno naravo obdanem delu Goričkega, ustanovili dom za starejše občane. V želji, da bi tudi v tem delu Prekmurja ostareli imeli možnost oskrbe v jeseni svojega življenja, smo zagotovili bivalne prostore za 64 ljudi. Z ureditvijo mansarde leta 2012 pa smo naše kapacitete malenkost še povečali.
Prišli so prvi delavci in prvi stanovalci. Z njimi pa tudi prvi nepozabni spomini. V desetih letih smo uspeli narediti marsikaj, delovanje Doma Kuzma pa pripeljati do točke, na kateri je danes. Verujem, da smo postali pomemben kamenček v mozaiku življenja občine Kuzma. Od samega začetka se zavedamo pomena izkušenj in modrosti, ki s sabo nosi zrelo življenje, to bogastvo pa nadvse spoštujemo. Ravno zato se dnevno, že deset let, trudimo, da bi zadnji del življenjske poti, po kateri stopajo naši varovanci, le-tem minil v znamenju živih barv ljubezni, ki ima v našem domu nedvomno veliko oblik, in tako kot pred desetletjem, tudi še danes ustvarja lepe, in verujem, da nepozabne spomine.
Skozi paleto storitev in raznih dogodkov ter prireditev skušamo stanovalcem olepšati in tudi olajšati vsakdan. Ob zdravstveni oskrbi za boljšo gibljivost stanovalcev skrbi fizio- in delovna terapija. Naši pridni delavci skrbijo, da našim stanovalcem ni nikoli dolgčas. Radi pojemo, zato smo ustanovili zbor, ki s svojim nastopom ne bogati le družbenega življenja našega doma, ampak deluje tudi v sklopu naše občine. Radi se udeležujemo dogodkov, ki jih pripravi občina, še bolj veseli pa smo, ko tudi sami lahko sodelujemo. Verjetno najlepši trenutki za naše stanovalce nastopijo takrat, ko jih z obiskom razveselijo otroci iz vrtca ali osnovnošolci.
V vsakem letnem obdobju se najde kaj, kar radosti in obogati naše skupne dni. Naj so to delavnice na dane teme, priprave na praznike, peka peciva, sprehod ali izlet – vedno se imamo lepo. Pa to ne le naši varovanci, ampak z njimi tudi mi, delavci.
Medsebojno spoštovanje, razumevanje in nesebična vzajemna pomoč so odtenki ljubezni, ki dajejo vrednost življenju našega doma že od samega začetka. V lepem sožitju skupaj sobivajo pripadniki različnih veroizpovedi, stanovalci, ki so prišli od blizu in daleč, da bi pri nas našli svoj dom. Upam in verujem, dragi naši stanovalci, da ste ga med nami tudi našli. Da vam s svojo prisotnostjo, pomočjo, besedami in dejanji vsaj malo pričaramo tisti občutek, po katerem hrepeni vsako srce – občutek ljubezni družine, ki je neizmerno pomembna v naših življenjih. In v tem minulem desetletju, ko smo skupaj preživeli že marsikaj – lepega, pa tudi manj lepega – smo postali prava družina. Imeti občutek, da sem doma, med svojimi – to je eden izmed naših ciljev.
Melita Ficko, dipl.soc.del., strokovna direktorica
Spoštovani!
Vsako delo je spoštovano, sploh, če delaš s človekom oz. za človeka, ki je po prašni poti prehodil dolgo pot, se ni zlomil in je danes tukaj ̶ v Domu Kuzma. Moja, mogoče manj prašna pot, sega v leto 2008, ko je ustanova dobivala svojo podobo, ko se je pisala zgodba Doma Kuzma. Nastajali smo počasi, tudi težko, a vedno z upanjem, da nam bo uspelo. Sprejem prve stanovalke (leta 2009) je bil nekaj posebnega, saj se je s tem začelo dejansko življenje v našem domu, ki zagotavlja izvajanje celovite skrbi za starejše. Lahko rečem, da je začetno spoznanje bilo vedno zanimivo, in je še zmeraj, kajti potreben je čas, da se navadimo eden na drugega, da se spoznamo in tako potem živimo skupaj v sožitju, eden ob drugem. Prizadevamo si graditi takšen medsebojni odnos in vzpostavljati takšno okolje, da se bo vsak v našem domu čutil sprejetega, razumljenega in se tako zavedal svoje vrednosti in dostojanstva. Dom Kuzma pa je čez leta postal zelo povezan tudi z zunanjimi institucijami.
Bogato medgeneracijsko sodelovanje prinaša vedno lepše rezultate, poudariti pa je treba tudi vse tiste raznolike in množične aktivnosti, ki dvigujejo kakovost življenja naših ljudi. Za boljše povezovanje v širšo socialno mrežo naših stanovalcev smo vedno na razpolago tudi svojcem preko individualnih pogovorov, svetovanj, vključujemo pa jih tudi v skupne domske prireditve in razna druga srečanja. Vsi zaposleni po svojih najboljših močeh prispevajo svoje znanje, svojo strokovnost, in seveda zelo pomembno, svojo empatijo do sočloveka. Majhnost Doma Kuzma je velik privilegij za boljše povezovanje in boljše medsebojno razumevanje. Vsakodnevno se trudimo in rešujemo situacije, ki nastajajo, iščemo skupne rešitve in vedno pomagamo drug drugemu. Smo povezani, lahko bi rekli kot veriga, in vsak člen je pomemben. Poudariti bi želela, da je občutek, da so vsi enaki, tista vrednota, ki človeka motivira, da dobro dela in da z veseljem prihaja v službo. Komunikacija, ki je naša gonilna sila, je ključnega pomena, kar pomeni, da če se pogovarjamo, tudi rešujemo, če si povemo, potem tudi razumemo. Rada imam svoje delo, ker se ob njem počutim popolno, rada pa imam ljudi, ki znajo v sebi poiskati nasmeh in ga brezpogojno deliti naprej.